Klop in vse kar morate vedeti o njem

Ti majhni insekti nam tudi to poletje ne bodo dali miru. Klop obstaja že 200 milijonov let, do danes pa so odkrili že 850 vrst klopov. Že stari Grki so opisovali, da je klop škodljivo bitje.

Življenjski ciklus klopa traja nekaj tednov. Od ličinke, nimfe, do odraslega klopa. Pred hranjenjem s krvjo na gostitelju se samec in samica združita, kar imenujemo kopulacija. Kmalu po tem samec umre, samica pa v nekaj mesecih izleže jajčeca v prst. Teh jajčec je ogromno, od 500 do 5000. Čez nekaj tednov se izležejo ličinke, ki se nekaj dni hranijo na gostitelju, nato pa odpadejo in se preobrazijo v nimfe, te se najpogosteje prisesajo na človeka.Tudi nimfe se več dni hranijo na gostitelju preden se preobrazijo v odraslo žival. Za vse faze v ciklusu klop potrebuje hranjenje s krvjo. Ker je ta ciklus zelo dolg, so klopi prava shramba za viruse. Sicer se s krvjo hranijo samo samice, samci za obrok potrebujejo majhno količino tkivne količine.

Klop ima posebne ustne dele za prebadanje in sesanje s katerimi se zasidrajo v gostiteljevo kožo. S slino pa nam prenaša toksine, viruse in bakterije. Klopova slina vsebuje tudi biološko aktivne snovi, ki delujejo proti strjevanju krvi. Ima pa slina tudi anestetičen učinek, zato vbod klopa ne čutimo.

Klop najprej poišče primerno mesto na koži, ki mora biti dobro prekrvavljeno. Najpogosteje so to deli pokriti z dlakami in pregibi. Ko se s svojimi ustnimi deli za prebadanje in sesanje prisesa na človeka, mu s slino spusti toksine in viruse. Če je klop okužen, se lahko okužimo tudi mi. Najpogostejša bolezen pri nas za katero lahko zbolimo z okuženim klopom je klopni meningoencefalitis ali KME. To je virusna bolezen proti kateri se lahko cepimo, drugega zdravila zanjo ni. Ni pa rečeno, da po vbodu kužnega klopa zbolimo. Če zbolimo, je potek bolezni lahko asimptomatski, kar pomeni, da ni značilnih znakov. Bolezen tako ne prepoznamo, kar ima lahko hude posledice.

Ko se klop enkrat okuži z virusom KME, ga ima celo življenje. Virus se v njem razmnožuje in ko se naslednjič ta prisesa na gostitelja, ga s slino prenese nanj. Ljudje, ki so se enkrat okužili z virusom KME, so v prihodnje zaščiteni. Ni pa klop edini prenašalec tega virusa. Zbolimo lahko tudi, če pijemo toplotno neobdelano mleko in mlečne izdelke iz toplotno neobdelanega mleka.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka tveganost za okužbo z virusi, ki jih prenašajo klopi. Pri nas sta najbolj poznane bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Za slednjo cepivo ne obstaja, lahko pa jo zdravimo z antibiotiki in čeprav je trdovratna, lahko po okužbi dokončno ozdravimo. Prekuženost klopov, ki prenašajo virus KME, je v Sloveniji od 0 do 5 %. Nedavna slovenska raziskava, ki je trajala štiri leta, je pokazala, da je pri nas okuženih 0,3 % vseh klopov.

Vbod klopa lahko uspešno preprečimo, če se izogibamo mest, kjer je njegova pojavitev najpogostejša. Znano je, da jih je v legah nad 600 m nadmorske višine manj, kot v nižjih legah. Vseeno velja priporočilo, da se pred obiskom narave zaščitimo z repelenti in svetlo obleko. Po prihodu domov pa se temeljito pregledamo, stuširamo in operemo oblačila. Še posebej temeljit pregled opravimo pri otrocih in jih tudi podučimo, da se morajo sami dobro pregledati. Če opazimo prisesanega klopa, ga čimprej odstranimo. Mesto vbdoda ne mažemo s kremami ali olji, saj se tem klop prestraši in se lahko zgodi, da se bo prisesal še močneje. Enostavno z ostro pinceto primemo klopa čim bližje koži in ga z enkratnim umirjenim potegom odstranimo. Če se zgodi, da klopa nismo odstranili v celoti, nič hudega. Mesto vboda se bo rahlo zagnojilo in samo odstranilo rilček.