Dolenjska

Gorenjska

Koroška

Notranjska

Prekmurje

Primorska

Štajerska

Temperature morja

Temperature morja
Vsak izmed nas že komaj čaka poletne dni in kopanje v morju. Da pa bo naša zabava prijetnejša in nas mrzla morska voda ne bo presenetila si oglejte aktualne temperature morja na naši obali. Uživajte na obalah in se ohladite v prijetni morski vodi.

Klop je morda res majhen, a povzroči velike težave

Gozd je čudovit ekosistem, v katerega se zatečemo za sprostitev, rekreacijo, nabiranje plodov ali delo. Prinaša nam mnogo koristi, na žalost pa so del njega tudi majhne živalce, ki slišijo na ime klop. Ker klopi ne smejo biti razlog, da opustite svoje sprehode skozi gozd, spoznajte razloge in razsežnosti klopovega vboda in kako se pred njim zaščitite.

Kako in zakaj nas klop vbode?

V vsakdanjem pogovoru se pogosto uporablja termin, da nas klop ugrizne. Res je, da se na nas kar močno pritrdi, vendar je bolj pravilno, če za opis tega dejanja rečete, da vas je vbodel.

klop

Klopi so skupina živali, ki spadajo v večjo skupino pajkovcev. Njihov razvoj poteka v več fazah. V vsaki razvojni fazi pa potrebujejo vsaj en obrok krvi, ki jo pridobijo na toplokrvnih gostiteljih. To pomeni, da se klop na vas ni prisesal zato, ker bi si želel malo sladice po obilnem nedeljskem kosilu, temveč mu vaša kri predstavlja možnost rasti in razvoja.

Seveda pa upravičen razlog, zakaj se želi prisesati na vas še ne pomeni, da ko ugotovite njegovo prisotnost na vas, ničesar ne ukrepate, saj vas okužen klop kar hitro lahko spravi v bolnišnico. Na žalost je klopov vbod nežen, saj imajo slino, ki je antiseptična. Zato gostitelji vboda pogosto ne začutijo. Razlog, da gostitelj vbod klopa odkrije prepozno je tudi v tem, da se klopi najraje pritrdijo na dobro prekrvavljene in poraščene dele telesa. Zato je samopregledovanje po obisku gozda oziroma po vsakršnem sprehajanju po gostem rastju, ključnega pomena za preprečevanje okužbe.

Katere bolezni nam lahko prinese vbod klopa?

Splošno znano je, da za ljudi ni nevaren sam vbod klopa, temveč virusi, ki jih klop spusti v našo kri, ko je pritrjen na nas. To pomeni, ni vsak kužen, oziroma ni nujno, da na vas prenese okužbo. Na žalost, pa dokler se ne pojavijo znaki okužbe, ne morete vedeti, ali je klop okužen ali ne, zato ga takoj ko ga zagledate, nemudoma odstranite. Na splošno imajo klopi dolg življenjski cikel, hkrati pa se v njih zelo dobro skladiščijo virusi, zato je nevarnost okužbe zaradi klopovega vboda visoka.

Virus, ki se prenaša med klopi je virus KME. Ta virus se prenaša med različnimi malimi sesalci, preko katerih se klop z njim tudi okuži. Malim sesalcem ta virus ni nevaren, z njim le okužijo klopa. Ko klop je klop enkrat okužen z virusom, se ga ne more več znebiti, v njem se virus le še bolj razmnožuje. Problem pa nastane takrat, ko vbode človeka ali velike sesalce, ki tega virusa ne prenašamo.

Vbod okuženega klopa nam lahko prinese različne bolezni. V Sloveniji so najbolj pogoste lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Vse tri bolezni zahtevajo bolnišnično zdravljenje, največ težav pa lahko povzroči klopni meningoencefalitis, ki lahko napade tudi možgane in na njih pusti trajne posledice.

Pri vsem tem pa je olajševalna okoliščina ta, da ni vedno nujno, da okužen klop na nas prenese virus. To dosežemo tako, da se vsakič ko zapustimo gozd ali kak drug predel v katerem bi se lahko nahajali klopi, temeljito pregledamo. Manj časa kot bo klop na nas, manjša možnost je, da nas okuži.

Kaj lahko naredimo sami, da do okužbe ne pride?

  1. Uporabite preventivna sredstva

Z uporabo preventivnih sredstev kot so različni spreji in mazila, zmanjšate možnost, da bi klop sploh prišel na vaše telo. Kemijske spojine v tovrstnih sredstvih klope namreč odvračajo. Bodite pa pozorni na to, da si pred uporabo spreja ali mazila dobro preberete navodila za uporabo. Še vseeno z nanosom spreja na svoje telo nanašate določene kemikalije, zato je dosledno upoštevanje navodil za uporabo ravno tako pomembna preventiva, da ne bi prišlo do neželenih stranskih učinkov.

klop

  1. Temeljito samopregledovanje

Tudi če ste uporabili preventivna sredstva, še vedno obstaja manjša možnost, da vas je za naslednjega gostitelja izbral potencialni prenašalec klopnega meningoencefalitisa. Zato se po vsakem obisku gozda ali drugega gosto poraščenega območja temeljito preglejte. Priporočljivo je, da se pregledate večkrat. Enkrat takoj ob prihodu domov in nato ponovno čez nekaj ur. Če čakate, da vas začne srbeti in šele takrat odkrijete vbod klopa, je po navadi že prepozno.

  1. Cepljenje

V Sloveniji se je že kar nekaj let mogoče cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje poteka v več fazah. Prvo leto je potrebno zdravnika obiskati trikrat, nato pa cepljenje obnavljate vsakih pet let. Čeprav cepljenje preprečuje le okužbo s klopnim meningoencefalitisom, vam prav ta okužba lahko prinese najbolj dolgotrajne posledice in v najhujših primerih celo invalidnost. Zato se temeljita zaščita proti tej bolezni zelo priporoča.

Klop je žival, ki lahko vaše življenje hitro postavi na glavo. Zato se ne prepričujte, da se vam ne more nič zgoditi in ukrepajte že preventivno, da do vboda klopa oziroma okužbe sploh ne bo prišlo. Saj veste, preventiva je vedno boljša kakor kurativa.


Podnebne spremembe

Podnebne spremembe
Klimatske spremembe močno vplivajo na podnebne spremembe na celi Zemlji ali pa na posameznih področjih. Te spremembe se občutneje opažajo predvsem v zadnjih letih, ki se dogajajo v veliki meri predvsem zaradi človeških dejavnosti. Vse te dejavnosti bodo vplivale na naraščanje morske gladine, orkane, poplave in potrese.

Informacije

Klop je morda res majhen, a povzroči velike težave
Oceni tole stran!