Vremenska napoved

Živimo v času digitalizacije, ki ga med drugim definirajo računalniki. Prepričani smo, da na svetu ni človeka, ki ne bi vedel, kaj računalnik je in kaj pravzaprav omogoča. To dejstvo dokazuje, da so računalniki v sodobnem svetu doživeli popoln razcvet ter se razširili v vse pore našega življenja.

Kaj so računalniki in kam sega njihova zgodovina?

Računalnik je elektronska naprava, ki jo sestavljata strojna in programska oprema. Z njimi dostopamo do spletnih vsebin, izmenjujemo podatke, oblikujemo besedila, predvajamo zvoke ter opravljamo številne druge naloge.

Računalnik omogoča enostaven dostop do številnih informacij.

Začetki računalnikov segajo v čas 19. stoletja, ko so matematiki ustvarili prve naprave za reševanje kompleksnejših matematičnih problemov, ki so jih sprva reševali ljudje. Ker je reševanje zahtevalo veliko časa, je iznajdba prvih računalnikov pomenila bistven napredek v reševanju problemov in omogočila prostor za tehnološki razvoj, ki traja še danes. Kot »oče« računalnikov je sicer znan Charles Babbage, ki je leta 1833 ustvaril računalnik velikih dimenzij, ki je zasedal več prostorov.

Napredek tehnologije je omogočil nastanek večjih in bolj zmogljivih računalnikov, ki so razcvet dosegli v 20. stoletju. Sodobni računalniki si s prvimi računalniki ne delijo pretirane podobnosti, so namreč bistveno hitrejši, zmogljivejši, predvsem pa manjši. Prvi računalniki so namreč tehtali več deset ton.

Naloge računalnika

Med glavne naloge računalnika sodijo izvedbe procesov, shranjevanje podatkov, pa tudi njihovo pridobivanje in procesiranje. Računalnik vključuje programirane podatke oziroma navodila, ki mu povedo, kako posamezno nalogo opraviti. Pri tem je ključno poudariti, da je računalnik naprava, ki sledi navodilom – napačna izvedba je tako posledica napake človeka (ta pa je lahko prisotna že v programski opremi, ki računalniku daje napačna navodila).

Računalniki izvajajo procese, ki olajšajo naše delo. Med dele programske opreme, ki pomembno prispevajo k lažjemu delu so urejevalniki dokumentov, kalkulator, urejevalniki slik, spletni brskalniki in podobno, osnovo pa predstavlja operacijski sistem.

V računalnikih se naši podatki shranjujejo. V osnovi ločimo zunanje in notranje vire shranjevanja, pri čemer je potrebno poudariti, da se na področju shranjevanja podatkov ves čas dogaja neke vrste evolucija. Se še spomnite, kako smo podatke shranjevali na disketah, kasneje so prišle zgoščenke, sledili so USB-ključi, danes pa se večina odloča za trde zunanje diske ali pa za enostavno shranjevanje podatkov v tako imenovanih oblakih.

Računalnik lahko pomembno vpliva tudi na naše zdravje.

Prednosti uporabe računalnika

Sodobni računalniki nudijo veliko hitrost pri obdelavi in predstavitvi informacij, zaradi česar lahko naloge opravimo v samo nekaj sekundah. To omogoča hiter dostop do informacij, hiter razvoj in napredke. Če je moral nekoč posameznik po informacije v knjige, ki so bile dostopne v knjižnici, danes velja, da lahko le z nekaj kliki v spletnem okolju dobimo želeno informacijo.

Številna opravila lahko z uporabo računalnika enostavno avtomatiziramo, zaradi česar privarčujemo čas (pa tudi energijo). Tako lahko v Excelu-u določimo isto formulo za več mest, pri tem pa je zagotovljena popolna natančnost.

Računalniki omogočajo shranjevanje podatkov. To je zlasti pomembno, ko želimo shraniti kopije dokumentov, izdelanih videov in filmov, pa tudi fotografij, ki nas spominjajo na najlepše trenutke življenja. Še bolje je, da lahko podatke med napravami enostavno izmenjujemo – v le nekaj sekundah lahko dostop do poslane fotografije dobijo vsi družinski člani razseljeni po različnih delih države.

Uporaba računalnika omogoča opravljanje več nalog hkrati. Tako lahko berete knjigo, ob neznanih izrazih poiščete razlago ter zabeležite njen pomen.

Nevarnosti, ki jih v prostor vnašajo računalniki

Med ključnimi nevarnostmi, ki smo jim pri uporabi računalnika izpostavljeni, zagotovo sodi kibernetska varnost. O njej je v zadnjem času vse več govora, napadi spletnih goljufov pa vedno znova dokazujejo, da se je spletnim goljufijam težko izogniti. Med najbolj problematične sodi kraja osebnih podatkov, čemur svetovna javnost namenja vedno več pozornosti.

Digitalizacija je povečala količino tako imenovanih »fake news«, kar v prevodu pomeni lažne novice. Ker lahko v digitalnem svetu praktično vsak deli, kar želi, postaja splet nasičen z informacijami, ki jih je težko preveriti. Še slabše je, ker se nepreverjene informacije, zlasti na družabnih omrežjih, hitro delijo in lahko v nekaj minutah dosežejo velik delež spletnih uporabnikov. Pri tem je pomembno, da so ti do novic, ki jih prebirajo kritični.

Neprekinjeno delo za računalnikom vodi v težave z zdravjem. Dolgo gledanje v računalniške zaslone vodi v težave s pozornostjo, nespečnost, rdeče oči, glavobole ter slabšanje vida. Nepravilna drža ob uporabi pa vodi v pojav bolečin v vratu in hrbtenici, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na vse slabšo držo telesa, ki je posledica prisiljene drže med uporabo računalniških, pa tudi mobilnih naprav.

Kot zadnjo težavo pa izpostavljamo še tako imenovane e-odpadke. Ko računalnik odsluži svoje, postane odpadek sestavljen iz številnih komponent. Nekatere od teh lahko dobro recikliramo, vseh, žal ne. Na ta način prispevamo k uničevanju okolja, ki je sicer bolj obremenjeno že v procesu proizvodnje, transporta, kasneje pa tudi same uporabe računalnika.