Dolenjska

Gorenjska

Koroška

Notranjska

Prekmurje

Primorska

Štajerska

Temperature morja

Temperature morja
Vsak izmed nas že komaj čaka poletne dni in kopanje v morju. Da pa bo naša zabava prijetnejša in nas mrzla morska voda ne bo presenetila si oglejte aktualne temperature morja na naši obali. Uživajte na obalah in se ohladite v prijetni morski vodi.

Za ogled priporočamo

Vremenska napoved za Slovenijo po krajih

Kljub majhnosti naše dežele se vreme pogosto močno razlikuje v posameznih krajih. Ravno zaradi tega dejstva vam je spodaj dosegljiva vremenska napoved za posamezne večje kraje v naši državi. S klikom na posamezno sliko ali napis pod sliko bose prišli do točnejših podatkov za vaš kraj.



Booking.com

Vremenska napoved za posamezne kraje se postopoma dopolnjuje. V primeru, da niste našli aktualne napovedi za vaš kraj je možno, da je le-ta še v izdelavi in bo na voljo takoj, ko jo bomo izdelali. Za vas spremljamo spremembe na področju napovedovanja vremena in se trudimo, da bi bila stran čim bolj informativna in kar se da uporabna.

Če imate idejo, kako bi lahko bila vremenska napoved na strani za vas še bolj uporabna, nam jo lahko sporočite na info@vremenska-napoved.si. Če bo le v naši moči se bomo potrudili in vaše ideje tudi uresničili. Verjamem, da so podatki na strani za vas uporabni in da nas boste v prihodnje ponovno obiskali.

Računalniki definirajo sodoben svet

Živimo v času digitalizacije, ki ga med drugim definirajo računalniki. Prepričani smo, da na svetu ni človeka, ki ne bi vedel, kaj računalnik je in kaj pravzaprav omogoča. To dejstvo dokazuje, da so računalniki v sodobnem svetu doživeli popoln razcvet ter se razširili v vse pore našega življenja.

Kaj so računalniki in kam sega njihova zgodovina?

Računalnik je elektronska naprava, ki jo sestavljata strojna in programska oprema. Z njimi dostopamo do spletnih vsebin, izmenjujemo podatke, oblikujemo besedila, predvajamo zvoke ter opravljamo številne druge naloge.

 

račualniiki

Računalnik omogoča enostaven dostop do številnih informacij.

 

Začetki računalnikov segajo v čas 19. stoletja, ko so matematiki ustvarili prve naprave za reševanje kompleksnejših matematičnih problemov, ki so jih sprva reševali ljudje. Ker je reševanje zahtevalo veliko časa, je iznajdba prvih računalnikov pomenila bistven napredek v reševanju problemov in omogočila prostor za tehnološki razvoj, ki traja še danes. Kot »oče« računalnikov je sicer znan Charles Babbage, ki je leta 1833 ustvaril računalnik velikih dimenzij, ki je zasedal več prostorov.

Napredek tehnologije je omogočil nastanek večjih in bolj zmogljivih računalnikov, ki so razcvet dosegli v 20. stoletju. Sodobni računalniki si s prvimi računalniki ne delijo pretirane podobnosti, so namreč bistveno hitrejši, zmogljivejši, predvsem pa manjši. Prvi računalniki so namreč tehtali več deset ton.

Naloge računalnika

Med glavne naloge računalnika sodijo izvedbe procesov, shranjevanje podatkov, pa tudi njihovo pridobivanje in procesiranje. Računalnik vključuje programirane podatke oziroma navodila, ki mu povedo, kako posamezno nalogo opraviti. Pri tem je ključno poudariti, da je računalnik naprava, ki sledi navodilom – napačna izvedba je tako posledica napake človeka (ta pa je lahko prisotna že v programski opremi, ki računalniku daje napačna navodila).

Računalniki izvajajo procese, ki olajšajo naše delo. Med dele programske opreme, ki pomembno prispevajo k lažjemu delu so urejevalniki dokumentov, kalkulator, urejevalniki slik, spletni brskalniki in podobno, osnovo pa predstavlja operacijski sistem.

V računalnikih se naši podatki shranjujejo. V osnovi ločimo zunanje in notranje vire shranjevanja, pri čemer je potrebno poudariti, da se na področju shranjevanja podatkov ves čas dogaja neke vrste evolucija. Se še spomnite, kako smo podatke shranjevali na disketah, kasneje so prišle zgoščenke, sledili so USB-ključi, danes pa se večina odloča za trde zunanje diske ali pa za enostavno shranjevanje podatkov v tako imenovanih oblakih.

 

delovni prostor

Računalnik lahko pomembno vpliva tudi na naše zdravje.

 

Prednosti uporabe računalnika

Sodobni računalniki nudijo veliko hitrost pri obdelavi in predstavitvi informacij, zaradi česar lahko naloge opravimo v samo nekaj sekundah. To omogoča hiter dostop do informacij, hiter razvoj in napredke. Če je moral nekoč posameznik po informacije v knjige, ki so bile dostopne v knjižnici, danes velja, da lahko le z nekaj kliki v spletnem okolju dobimo želeno informacijo.

Številna opravila lahko z uporabo računalnika enostavno avtomatiziramo, zaradi česar privarčujemo čas (pa tudi energijo). Tako lahko v Excelu-u določimo isto formulo za več mest, pri tem pa je zagotovljena popolna natančnost.

Računalniki omogočajo shranjevanje podatkov. To je zlasti pomembno, ko želimo shraniti kopije dokumentov, izdelanih videov in filmov, pa tudi fotografij, ki nas spominjajo na najlepše trenutke življenja. Še bolje je, da lahko podatke med napravami enostavno izmenjujemo – v le nekaj sekundah lahko dostop do poslane fotografije dobijo vsi družinski člani razseljeni po različnih delih države.

Uporaba računalnika omogoča opravljanje več nalog hkrati. Tako lahko berete knjigo, ob neznanih izrazih poiščete razlago ter zabeležite njen pomen.

Nevarnosti, ki jih v prostor vnašajo računalniki

Med ključnimi nevarnostmi, ki smo jim pri uporabi računalnika izpostavljeni, zagotovo sodi kibernetska varnost. O njej je v zadnjem času vse več govora, napadi spletnih goljufov pa vedno znova dokazujejo, da se je spletnim goljufijam težko izogniti. Med najbolj problematične sodi kraja osebnih podatkov, čemur svetovna javnost namenja vedno več pozornosti.

Digitalizacija je povečala količino tako imenovanih »fake news«, kar v prevodu pomeni lažne novice. Ker lahko v digitalnem svetu praktično vsak deli, kar želi, postaja splet nasičen z informacijami, ki jih je težko preveriti. Še slabše je, ker se nepreverjene informacije, zlasti na družabnih omrežjih, hitro delijo in lahko v nekaj minutah dosežejo velik delež spletnih uporabnikov. Pri tem je pomembno, da so ti do novic, ki jih prebirajo kritični.

Neprekinjeno delo za računalnikom vodi v težave z zdravjem. Dolgo gledanje v računalniške zaslone vodi v težave s pozornostjo, nespečnost, rdeče oči, glavobole ter slabšanje vida. Nepravilna drža ob uporabi pa vodi v pojav bolečin v vratu in hrbtenici, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na vse slabšo držo telesa, ki je posledica prisiljene drže med uporabo računalniških, pa tudi mobilnih naprav.

Kot zadnjo težavo pa izpostavljamo še tako imenovane e-odpadke. Ko računalnik odsluži svoje, postane odpadek sestavljen iz številnih komponent. Nekatere od teh lahko dobro recikliramo, vseh, žal ne. Na ta način prispevamo k uničevanju okolja, ki je sicer bolj obremenjeno že v procesu proizvodnje, transporta, kasneje pa tudi same uporabe računalnika.

Klop in vse kar morate vedeti o njem

Ti majhni insekti nam tudi to poletje ne bodo dali miru. Klop obstaja že 200 milijonov let, do danes pa so odkrili že 850 vrst klopov. Že stari Grki so opisovali, da je klop škodljivo bitje.

Življenjski ciklus klopa traja nekaj tednov. Od ličinke, nimfe, do odraslega klopa. Pred hranjenjem s krvjo na gostitelju se samec in samica združita, kar imenujemo kopulacija. Kmalu po tem samec umre, samica pa v nekaj mesecih izleže jajčeca v prst. Teh jajčec je ogromno, od 500 do 5000. Čez nekaj tednov se izležejo ličinke, ki se nekaj dni hranijo na gostitelju, nato pa odpadejo in se preobrazijo v nimfe, te se najpogosteje prisesajo na človeka.Tudi nimfe se več dni hranijo na gostitelju preden se preobrazijo v odraslo žival. Za vse faze v ciklusu klop potrebuje hranjenje s krvjo. Ker je ta ciklus zelo dolg, so klopi prava shramba za viruse. Sicer se s krvjo hranijo samo samice, samci za obrok potrebujejo majhno količino tkivne količine.

Klop ima posebne ustne dele za prebadanje in sesanje s katerimi se zasidrajo v gostiteljevo kožo. S slino pa nam prenaša toksine, viruse in bakterije. Klopova slina vsebuje tudi biološko aktivne snovi, ki delujejo proti strjevanju krvi. Ima pa slina tudi anestetičen učinek, zato vbod klopa ne čutimo.

klop

Klop najprej poišče primerno mesto na koži, ki mora biti dobro prekrvavljeno. Najpogosteje so to deli pokriti z dlakami in pregibi. Ko se s svojimi ustnimi deli za prebadanje in sesanje prisesa na človeka, mu s slino spusti toksine in viruse. Če je klop okužen, se lahko okužimo tudi mi. Najpogostejša bolezen pri nas za katero lahko zbolimo z okuženim klopom je klopni meningoencefalitis ali KME. To je virusna bolezen proti kateri se lahko cepimo, drugega zdravila zanjo ni. Ni pa rečeno, da po vbodu kužnega klopa zbolimo. Če zbolimo, je potek bolezni lahko asimptomatski, kar pomeni, da ni značilnih znakov. Bolezen tako ne prepoznamo, kar ima lahko hude posledice.

Ko se klop enkrat okuži z virusom KME, ga ima celo življenje. Virus se v njem razmnožuje in ko se naslednjič ta prisesa na gostitelja, ga s slino prenese nanj. Ljudje, ki so se enkrat okužili z virusom KME, so v prihodnje zaščiteni. Ni pa klop edini prenašalec tega virusa. Zbolimo lahko tudi, če pijemo toplotno neobdelano mleko in mlečne izdelke iz toplotno neobdelanega mleka.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka tveganost za okužbo z virusi, ki jih prenašajo klopi. Pri nas sta najbolj poznane bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Za slednjo cepivo ne obstaja, lahko pa jo zdravimo z antibiotiki in čeprav je trdovratna, lahko po okužbi dokončno ozdravimo. Prekuženost klopov, ki prenašajo virus KME, je v Sloveniji od 0 do 5 %. Nedavna slovenska raziskava, ki je trajala štiri leta, je pokazala, da je pri nas okuženih 0,3 % vseh klopov.

Vbod klopa lahko uspešno preprečimo, če se izogibamo mest, kjer je njegova pojavitev najpogostejša. Znano je, da jih je v legah nad 600 m nadmorske višine manj, kot v nižjih legah. Vseeno velja priporočilo, da se pred obiskom narave zaščitimo z repelenti in svetlo obleko. Po prihodu domov pa se temeljito pregledamo, stuširamo in operemo oblačila. Še posebej temeljit pregled opravimo pri otrocih in jih tudi podučimo, da se morajo sami dobro pregledati. Če opazimo prisesanega klopa, ga čimprej odstranimo. Mesto vbdoda ne mažemo s kremami ali olji, saj se tem klop prestraši in se lahko zgodi, da se bo prisesal še močneje. Enostavno z ostro pinceto primemo klopa čim bližje koži in ga z enkratnim umirjenim potegom odstranimo. Če se zgodi, da klopa nismo odstranili v celoti, nič hudega. Mesto vboda se bo rahlo zagnojilo in samo odstranilo rilček.

Klop je morda res majhen, a povzroči velike težave

Gozd je čudovit ekosistem, v katerega se zatečemo za sprostitev, rekreacijo, nabiranje plodov ali delo. Prinaša nam mnogo koristi, na žalost pa so del njega tudi majhne živalce, ki slišijo na ime klop. Ker klopi ne smejo biti razlog, da opustite svoje sprehode skozi gozd, spoznajte razloge in razsežnosti klopovega vboda in kako se pred njim zaščitite.

Kako in zakaj nas klop vbode?

V vsakdanjem pogovoru se pogosto uporablja termin, da nas klop ugrizne. Res je, da se na nas kar močno pritrdi, vendar je bolj pravilno, če za opis tega dejanja rečete, da vas je vbodel.

klop

Klopi so skupina živali, ki spadajo v večjo skupino pajkovcev. Njihov razvoj poteka v več fazah. V vsaki razvojni fazi pa potrebujejo vsaj en obrok krvi, ki jo pridobijo na toplokrvnih gostiteljih. To pomeni, da se klop na vas ni prisesal zato, ker bi si želel malo sladice po obilnem nedeljskem kosilu, temveč mu vaša kri predstavlja možnost rasti in razvoja.

Preberi več


Podnebne spremembe

Podnebne spremembe
Klimatske spremembe močno vplivajo na podnebne spremembe na celi Zemlji ali pa na posameznih področjih. Te spremembe se občutneje opažajo predvsem v zadnjih letih, ki se dogajajo v veliki meri predvsem zaradi človeških dejavnosti. Vse te dejavnosti bodo vplivale na naraščanje morske gladine, orkane, poplave in potrese.

Informacije

Rate this post